»Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic pozebe in neurij s točo presega 0,3 odstotka načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023.«
»Poškropimo drevesa z biostimulanti na osnovi alg in aminokislin. Škropljenje je treba opraviti dva dni pred napovedano pozebo, ti biostimulanti niso fitofarmacevtska sredstva, dovoljeni so v ekološki predelavi, dobijo se tudi v prosti prodaji.«
»V Posavju orošujemo zgolj od 8 do 9 odstotkov površin. Medtem ko so ostali pač odvisni od preventivnih ukrepov. Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice.«
»Letos že zdaj vsaj pri meni opažam, da je že 30 odstotkov izpada zaradi pozebe.«
»Poskušali bomo tudi doseči nadomestilo za izpad škode, vsaj primerljivo, kot je bilo v letih 2016 in 2017.«
»Največjo škodo sta povzročila veter in toča.«
»Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji.«
»Zadela nas je pozeba doletela praktično na celotnem Primorskem. Najbolj so prizadete zgodnje cvetoče sadne vrste, breskve, nektarine, marelice, morda tudi kaki, ki je v fazi odganjanja. Škoda se bo pokazala tudi v vrtnarstvu, kjer so bile v rastlinjakih posajene zgodnje plodovke, bučke.«
»Za izplačilo pomoči tem oškodovancem je treba zagotoviti sredstva v višini 7,8 milijonov evrov.«
»Zaradi pozebe je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju